Božič50

ARHEOLOŠKI VESTNIK

ARHEOLOŠKI VESTNIK 50

Dragan BOŽIČ:

Raziskovanje latenske dobe na Slovenskem po letu 1964
(Die Erforschung der Latčnezeit in Slowenien seit Jahr 1964)

Izvleček

Na raziskovanje latenske dobe na Slovenskem so po letu 1964 med drugim vplivala številna znanstvena srečanja. Opravljenih je bilo precej izkopavanj na grobiščih (npr. v Brežicah in Novem mestu) in zlasti v višinskih naseljih (npr. v naselju Cvinger nad Virom pri Stični in še številnih drugih gradiščih na Dolenjskem in Štajerskem), v Kobaridu pa je bilo raziskano tudi svetišče. Za ta čas je značilno tudi načrtno prizadevanje več slovenskih arheologov, da bi objavili pomembne grobne najdbe, ki so bile odkrite že v času Avstro-Ogrske in se pretežno hranijo v Ljubljani in na Dunaju (npr. najdbe iz Bele Cerkve in z Idrije pri Bači). Razmeroma obsežna literatura o latenskodobnih kulturnih skupinah, najdiščih in najdbah na Slovenskem zajema številne v Sloveniji in tujini objavljene znanstvene članke, sintetična dela, kataloge gradiva, razstavne kataloge in nekaj poljudnih prispevkov v enciklopedijah ter letos izdani knjigi Zakladi tisočletij.

Latensko kulturo na Slovenskem sta Stane Gabrovec in Mitja Guštin razdelila na štiri kulturne skupine: mokronoško v osrednji in vzhodni Sloveniji, viniško v večjem delu Bele krajine, notranjsko-kraško na Notranjskem in Krasu ter idrijsko v Posočju in verjetno tudi v Bohinju. V članku so zadnje tri obravnavane na kratko, mokronoška pa zaradi svoje pomembnosti in boljše raziskanosti bolj izčrpno. Poleg njenih grobišč in naselij je predstavljena njena relativna kronološka razdelitev na pet stopenj (Mokronog I, IIa, IIb, IIIa in IIIb), ki jih lahko vzporejamo s stopnjami LT B2, C1, C2, D1 in D2 latenske kulture v srednji Evropi.

Celoten članek (pdf)