Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
ARHEOLOŠKI VESTNIK 55, 2004
Ante ŠKEGRO:
Papinski posjedi na istočnom jadranskom području
Izvleček
V korespondenci dveh rimskih škofov, Vigilija (537-555) in Gregorija Velikega (590-604), je mogoče najti podatke o patrimoniju sv. Petra v Praevalitani (patrimonium Praevalitanum), v Dalmaciji (Dalmatiarum patrimonium, patrimonium in Dalmatia) in v Istri skupaj z Raveno (patrimonium Ravennate et Histrianum). Upravitelji patrimonija sv. Petra v Dalmaciji (rectores) so bili tudi papeški odposlanci v dijecezi Salona (tj. Dalmacija). Kot papeški zastopniki, čeprav so spadali med nižje cerkvene redove, so imeli izjemno oblast nad dalmatinskimi duhovniki. Od konca 6. st. v virih ni več sledov o papeških patrimonijih na vzhodnojadranski obali. Kakorkoli že, ni povsem jasno ali so te posesti obstajale tudi v naslednjih stoletjih. Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali so, ali niso dohodki s teh posesti služili tudi za odkup ujetnikov in sužnjev po Dalmaciji in Istri v času vladanja papeža Ivana IV (640-642). Iz istega razloga ni jasne slike, kdaj in kako so rimski papeži izgubili svoje posesti na vzhodnojadranski obali..
Ključne besede: vzhodni Jadran, Dalamcija, Praevalitana, Salona, papeška posest, papež Vigilij, papež Gregor Veliki
Arheološki vestnik |
Uredništvo |
Informacije, naročila, cenik |
Iskalnik |
Številke na spletu |
Navodila piscem |
Avtorska izjava |
Recenzijski obrazec
Na začetek | Na vrh