Bozic

ARHEOLOŠKI VESTNIK

ARHEOLOŠKI VESTNIK 56, 2005

Dragan BOŽIČ:

Poznorimske zakladne najdbe z Gore nad Polhovim Gradcem*

Izvleček

V poznorimski višinski utrdbi na Gori nad Polhovim Gradcem zahodno od Ljubljane so bile v letih 1868, 1883 in 1935 odkrite tri zakladne najdbe predmetov iz druge polovice 4. stol. ali z začetka 5. stol.

Prva zakladna najdba je vsebovala sedem bronastih zvoncev, dva železna lista žag in pet železnih sekir.

V drugi so bili razen železne tehtnice, železne rovnice in usnjenih vrvi sami bronasti predmeti: trije zvonci, votel valj, enakokraka tehtnica s kompletom uteži in najmanj sedem bronastih posod.

Tretjo so sestavljali železni predmeti: trije kolesni obroči, sedemnajst majhnih obročev, verjetno pestnih, hitra tehtnica brez uteži, dve štirirogeljni kopači, štiri rovnice, dve verigi, lemež, štirje ingoti, trinožnik, okrog petdeset močnih klinov in po vsej verjetnosti še žar in vejnik.

Večji del bronastih zvoncev iz prve in skoraj vse predmete druge zakladne najdbe hrani Narodni muzej Slovenije, pet predmetov iz tretje (hitro tehtnico, eno štirirogeljno kopačo, eno rovnico, trinožnik in en klin) pa imajo v muzejski zbirki v Polhovem Gradcu.

Zgodovini raziskav in rekonstrukciji treh zakladnih najdb z Gore sledi izčrpna tipološka in kronološka analiza v njih zbranih predmetov. Predstavljena je tudi poznorimska zakladna najdba poljedelskega orodja, ki je bila odkrita leta 1886 pod utrjeno višinsko naselbino na hribu Kincelj nad Trbincem v dolini Mirne in je vsebovala dve štirirogeljni kopači in štiri rovnice.

V zvezi z obravnavo rimskega ognjiščnega pribora objavljamo železen trinožnik in žar, ki so ju našli leta 1888 blizu Gorice pri Drnovem v zidani grobnici skupaj s steklenimi posodami, nakitom, 66,5 cm visoko rdečo žaro in novcem cesarja Proba.

Dve poglavji sta posvečeni dataciji zakladnih najdb z Gore in njihovi primerjavi z drugimi poznorimskimi zakladnimi najdbami iz Slovenije. Čeprav so drugi avtorji tri zakladne najdbe (drugo z Gore, tisto s Tinja nad Loko pri Žusmu in prvo z Ljubične nad Zbelovsko Goro) datirali zelo pozno, v 6. oziroma celo 7. stoletje, je analiza predmetov pokazala, da so zelo verjetno vse zakladne najdbe iz Slovenije starejše od sredine 5. stol.

Ključne besede: Slovenija, Gora nad Polhovim Gradcem, poznorimsko obdobje, višinske utrdbe, zakladne najdbe, orodje za obdelavo lesa, poljedelsko orodje, vozovi, ognjiščni pribor, ingoti, kovinske posode, zvonci, tehtnice, uteži

Celotno besedilo (pdf)

* Slovenska različica članka bo izšla v publikaciji Od Rimljanov do Slovanov. Najdišča, ki jo pripravlja Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani.