Gleirscher

ARHEOLOŠKI VESTNIK

ARHEOLOŠKI VESTNIK 56, 2005

Paul GLEIRSCHER

Gomile in območja gospostev v vzhodnoalpskem prostoru

Izvleček

Vzhodnoalpski prostor je doživel v starejši železni dobi gospodarski razcvet, ki je bil povezan z najdišči surovin in z njihovim izkoriščanjem (železo in sol, verjetno tudi svinec in zlato). Za ugledne pokojnike so v bližini višinskih naselbin zgradili manjše (premer do 9/10 m), srednje (premer do 15/20 m) in velike gomile (premer pribl. 40 m). Iz njihove kombinacije, urejenosti v skupine in števila je mogoče osnovno sklepanje o tipih grobišč, ki hkrati nakazujejo regionalno razporejenost pripadajočih višinskih naselbin ter njihovo vrsto: sedeži imenitnikov, gospostvena središča srednje ravni, ali sedeži kraljev (reguli). Avtor postavlja vprašanje, v kolikšni meri sta v času starejše železne dobe Judenburg/Strettweg in pozneje morda Lamprechtskogel/Waisenberg-Važenberk nadomestila gospostveno središče na Burgstallkoglu v Kleinkleinu, ki je sprva vse prekašalo, ali kakšna vrsta politične odvisnosti bi tedaj lahko obstajala med jugozahodno panonskim prostorom in notranjealpskim. Na avstrijskem Koroškem se poleg tega na beljaškem pa tudi velikovškem območju kaže neke vrste ukinitev gospostvenih naselbin v železni dobi, pri čemer pa so tako na Kanzianibergu/Škocjanski gori kot tudi na Lamprechtskoglu gradili gomile še v poznohalštatski in zgodnjelatenski dobi. Na Lamprechtskoglu je nastala okoli 500 pr. n. št. celo še razkošna gomila (Waisenberg/Važenberk).

Ključne besede: Vzhodnoalpski prostor, starejša železna doba, razprostranjenst in razporeditev tipov gomilnih grobišč, gomilna grobišča in nadzor prostora

Celotno besedilo (pdf)