Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
ARHEOLOŠKI VESTNIK 56, 2005
Ante ŠKEGRO:
Bestoenska biskupija u svjetlu dosadašnjih istraživanja
Izvleček
Namen članka je na osnovi analize arheoloških, epigrafskih, literarnih in drugih virov geografsko umestiti Bestojsko škofijo, njeno centralno območje in sedež škofije. Bestojski škof Andreas je bil eden od sopodpisnikov aktov salonitanskih sinod v letih 530 in 533 po Kr.; želel je doseči, da bi se njegova škofija razdelila na dva dela. K temu je bil prisiljen tako zaradi njene velikosti kot tudi zaradi revščine, zaradi katere ni mogel omogočiti pomoči revnim in niti svojim duhovnikom. Iz teh razlogov se je pastoralna skrb za krščanski živelj v njegovi škofiji zelo zmanjšala. Andreasovi želji niso ugodili. Njegova škofija se je nahajala v gorati notranjosti rimske Dalmacije, zelo verjetno v območju Rame (v severni Hercegovini), ob zgornjem Vrbasu, v dolini reke Lašve ter na območju Zenice (v srednji Bosni). Središče škofije je bilo morda v antični naselbini v Grudinah (Crkvine) na območju Ćipuljić-Bugojno (v srednji Bosni), kjer je bila najdena opeka z žigom Bistues. Lokacija škofijskega sedeža ni povsem gotova.
Ključne besede: rimska Dalmacija, zgodnje krščanstvo, Bistue, Bestojska škofija
Arheološki vestnik |
Uredništvo |
Informacije, naročila, cenik |
Iskalnik |
Številke na spletu |
Navodila piscem |
Avtorska izjava |
Recenzijski obrazec
Na začetek | Na vrh