Alenka MIŠKEC

ARHEOLOŠKI VESTNIK

ARHEOLOŠKI VESTNIK 60, 2009

Alenka MIŠKEC

Avgustejska zasedba jugovzhodnoalpskega prostora in zahodne Panonije: posamične in zakladne novčne najdbe

Izvleček

Do končne vzpostavitve rimske kontrole območja jugovzhodnih Alp in zahodne Panonije je prišlo v avgustejski dobi. Pri proučevanju teh procesov je med drugim v pomoč tudi analiza denarnega obtoka, še zlasti štirih tipov bronastega denarja: novcev tipa Divos Iulius, novcev iz kovnic v Rimu in Lugdunu ter novcev iz provincialne kovnice v Nemavsu. Proučili smo nekatere novčne najdbe iz avgustejskega obdobja na območju Slovenije, ki zaradi zelo različnih najdiščnih kontekstov predstavljajo še dodaten izziv za interpretiranje. Pri analizi smo uporabili posamične novčne najdbe iz vojaškega tabora na Obrežju, manjšo zakladno najdbo iz Povirja pri Sežani s 30 kovničarskimi bronastimi novci in posamične bronaste in srebrne najdbe iz Celeje in Emone. Ugotovitve lahko strnemo v naslednje: Zgodnjeavgustejske emisije bronastega denarja, predvsem novcev kovnic iz Nemavsa serij I in II in serije novcev Oltar I kovnice v Lugdunu ter srebrnikov taiste kovnice, lahko povežemo z rimskimi vojaškimi aktivnostmi v letih 14–8 pr. Kr. in s pomembnimi strateškimi točkami, kot sta Vrhnika (Nauportus) in Ljubljana. Kovničarski novci kovnice v Rimu so bili večinoma v uporabi daljše obdobje. Zlasti tisti, ki nosijo kontramarke ali pa so polovičeni. Uporabo vojaškega tabora Obrežje moramo ob pomanjkanju bronastih novcev kovnice iz Nemavsa in novcev serije Oltar I kovnice iz Lugduna datirati v poznejše obdobje, v čas panonsko-dalmatinskega upora v letih 6–9.

Ključne besede: Slovenija, Emona, Obrežje, avgustejsko obdobje, novčne najdbe, provincialne kovnice

Celotno besedilo (pdf)