Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
ARHEOLOŠKI VESTNIK 62, 2011
Benjamin ŠTULAR
Uporaba modelov reliefa pridobljenih z lidarskim snemanjem v arheološki topografiji.
Študijski primer Kobariške
Izvleček
V prispevku smo ovrednotili uporabnost visoko ločljivega digitalnega modela reliefa, ki je bil pridobljen z lidarskim snemanjem v kobariški mikroregiji, kjer je bilo lidarsko snemanje narejeno leta 2007. Za pričujoči prispevek so enako pomembni tudi odlični arheološki podatki, ki smo jih črpali iz obstoječih podatkovnih zbirk (ARKAS, RNKD). V jedru prispevka predstavljamo osemnajst registriranih arheoloških najdišč, štiri posamične najdbe in tri sklope izven najdiščnih arheoloških podatkov. Ločeno so predstavljeni že znani arheološki podatki in novi podatki, ki smo jih pridobili iz modela reliefa. Tako si lahko bralec ustvari objektivno sliko o pomenu lidarskih podatkov. V nadaljevanju je predstavljen kratek študijski primer poznoantičnih naselbin, v katerem skušamo predstaviti različne načine uporabe lidarskih podatkov. V tej raziskavi nismo odkrili novih arheoloških najdišč (iz obdobij do zgodnjega srednjega veka), smo pa dokumentirali ogromno količino izven najdiščnih podatkov.
Ključne besede:arheologija, lidar, DMR, arheološka topografija
Arheološki vestnik |
Uredništvo |
Informacije, naročila, cenik |
Iskalnik |
Številke na spletu |
Navodila piscem |
Avtorska izjava |
Recenzijski obrazec
Na začetek | Na vrh