Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
ARHEOLOŠKI VESTNIK 62, 2011
Ivan MATIJAŠIĆ
“Vreščijo kot Iliri”
Zgodovinska geografija in grške predstave o ilirskem svetu v 5. stoletju pr. Kr.
Izvleček
V okviru raziskav problematike grške identitete in stikov Grkov z negrškimi ljudstvi so v članku komentirani najstarejši grški zgodovinski viri, ki osvetljujejo eno od negrških ljudstev (ethnos), namreč Ilire. Rimski Ilirik je bil bistveno večji od Ilirije, omejene na majhno območje jugovzhodne jadranske obale, kakršno je poznal Hekataj iz Mileta; Plinij Starejši in Pomponij Mela sta se verjetno dobro zavedala te razlike. Herodot prinaša nekaj zanimivih zgodovinskih podatkov o Ilirih, vendar je za osvetlitev grških predstav o tem ljudstvu zanimivejši Tukidid, ki omenja “strašno kričanje” ilirskih vojakov, ko so napadli spartansko vojsko. Podobno je Aristofan v Ptičih primerjal lačne barbarske bogove z “vreščečimi Iliri”. Vendar je to le en vidik grških predstav o Ilirih; iz istih avtorjev namreč tudi izhaja, da v različnih okoliščinah vloga ilirskih ljudstev v politiki grških državic ni bila zanemarljiva.
Ključne besede:sIliri, grška identiteta, Hekataj iz Mileta, grška geografska tradicija, Herodot, Tukidid
Arheološki vestnik |
Uredništvo |
Informacije, naročila, cenik |
Iskalnik |
Številke na spletu |
Navodila piscem |
Avtorska izjava |
Recenzijski obrazec
Na začetek | Na vrh