AV 63, 2012: Katarina ŠMID

ARHEOLOŠKI VESTNIK

ARHEOLOŠKI VESTNIK 63, 2012

Katarina ŠMID

Redko upodobljeni mitološki prizor v Gornjem Gradu:
zgodba o Skili in Minosu?

Izvleček

Prispevek obravnava osrednji motiv na spodnjem delu grobne edikule v Gornjem Gradu, ki je bil od temeljne študije Erne Diez dalje skupaj z reliefoma iz Oswaldgrabna (zahodna Štajerska, Norik) in Akvinka razložen kot snidenje Menelaja in Helene po koncu trojanske vojne. Pomisleke o pravilnosti te interpretacije vzbudijo primerjave tega motiva s slabo poznanim ogledalom z nekropole Bulla Regia (provinca Africa proconsularis), z domala enako kompozicijo. Na sredini reliefa je upodobljena starejša ženska, ki pa se v omenjeni zgodbi ne pojavi. Osnovne karakteristike motiva, roka na ročaju meča in ženska, ki moškemu nekaj ponuja, nastopijo pri še enem prizoru, namreč pri redko upodobljenem srečanju med Minosom in hčerko kralja Nizusa, Skilo, najnatančneje opisanem v krajši pesnitvi, epiliju Ciris. Skila se po posredovanju Erosa zaljubi v sovražnega kralja Minosa, v zaroti proti domovini ter lastnemu očetu ji pomaga tudi starejša ženska, njena dojilja. Na podlagi ikonografske analize in literarnega izročila avtorica doslej znanim upodobitvam Minosa in Skile dodaja štiri druge: tri na kamnitih reliefih iz Norika (Gornji Grad, Oswaldgraben) in Panonije (Akvink) ter eno na bronastem ogledalu iz Bulla Regia v Tuniziji. Vse te upodobitve so bile prej razložene kot snidenje Menelaja in Helene po koncu trojanske vojne.

Ključne besede: rimska doba, grobna edikula, Minos, Skila, Menelaj, Helena, Parisova sodba, ikonografski motiv, epilij Ciris, Norik, Gornji Grad, Slovenija

Celotno besedilo (pdf)