ARHEOLOŠKI VESTNIK ARHEOLOŠKI VESTNIK
Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
ARHEOLOŠKI VESTNIK 63, 2012
Borut TOŠKAN in Janez DIRJEC
Sesalska makrofavna z območja rimskodobne poselitve na Grubljah pri Vipavi
Izvleček
Ob raziskovanju sledov rimskodobne poselitve na Grubljah (Vipava) so bili izkopani 403 ostanki velikih sesalcev, od tega 108 taksonomsko določljivih. Skupno je bilo med njimi zastopanih najmanj pet vrst (tj. domače govedo z dobrima dvema tretjinama najdb, ovca in/ali koza, domači prašič, konj in jelen), morda pa tudi tur in zober. Biometrična analiza govejih kosti je pokazala na prisotnost ostankov velikih živali napredne “rimske” pasme tudi še v četrtem stoletju, tj. ob nastopu poznoantičnega obdobja. Prav tako je s podatki za rimskodobne primerke iz širše regije skladna plečna višina konja, kateremu je pripadala edina nepoškodovana dolga kost v celotnem gradivu (tj. stopalnica). Govedoreja, sicer osrednji vir mesa za lokalno prebivalstvo, je bila primarno domnevno usmerjena v izkoriščanje volov (in krav?) kot delovne živine. Največ 6,6-odstotni delež ostankov lovnih vrst priča o (količinsko) skromnem pomenu divjačine v lokalni prehrani.
Ključne besede: rimska doba, Vipava, živalstvo, rimskodobna živinoreja, prehrambne navade
Arheološki vestnik |
Uredništvo |
Informacije, naročila, cenik |
Iskalnik |
Številke na spletu |
Navodila piscem |
Avtorska izjava |
Recenzijski obrazec
Na začetek | Na vrh
