Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
ARHEOLOŠKI VESTNIK 65, 2014
Paul GLEIRSCHER
Starejšeželeznodobni obesek iz Broj pri Rožeku na avstrijskem Koroškem
K razvoju antropomorfnih obeskov na obeh straneh Alp od pozne bronaste dobe do mlajše železne dobe
Izvleček
Na obrežju Drave v Brojah pri Rožeku na avstrijskem Koroškem je bila po naključju odkrita zakladna najdba, v kateri posebno mesto pripada obesku iz zgodnje železne dobe. Podoben je poznobronastodobnim obeskom tako severno (tip Straubing) kot južno od Alp (tip Peschiera) ter zgodnježeleznodobnim obeskom iz Piemonta in vzhodne Francije (tip Réallon). Primerljivi so etruščanski obeski tipa Bisenzio. Deset obeskov tipa Unec so odkrili na območju paleovenetske kulture Este in v jugovzhodnih Alpah. Tako kot podobni bronastodobni so bili tudi ti obeski položeni v ženske grobove. Simbolika okrasa obeskov tipa Unec je povezana z znanim motivom sončne ladje s ptičjimi glavami (Vogelsonnenbarke) pa tudi z antropomorfnimi upodobitvami numina z začetka starejše železne dobe v osrednji in severni Italiji ter na sosednjem alpskem območju. Ali lahko torej obeske tipa Unec, ki se, podobno kot npr. značilni ključi, pojavljajo v grobovih žensk višjega socialnega statusa, povežemo z grobovi svečenic, “gospodaric živali” ali celo z Artemido? To domnevo morda potrjujejo sorodni obeski z območja Alp, natančneje obeski iz zgodnjelatenskih kontekstov, odkritih na Tirolskem.
Ključne besede: pozna bronasta doba, železna doba, jugovzhodne Alpe, Broje/Frojach pri Rožeku/Rosegg, obeski, sončna ladja s ptičjimi glavami (Vogelsonnenbarke), antropomorfni motivi, ženski grobovi s ključi, simbol ženske boginje, “gospodarica živali” (Artemida)
Arheološki vestnik |
Uredništvo |
Informacije, naročila, cenik |
Iskalnik |
Številke na spletu |
Navodila piscem |
Avtorska izjava |
Recenzijski obrazec
Na začetek | Na vrh