ARHEOLOŠKI VESTNIK

Inštitut za arheologijo  ZRC SAZU

ARHEOLOŠKI VESTNIK 66, 2015

Maurizio BUORA

Nove ugotovitve ob pričevanju kiparstva gotskega in bizantinskega obdobja v oglejski baziliki in v cerkvi v Monasteru

Izvleček

Notranjost bazilike v Ogleju (Aquileia) so v renesansi obnovili, med drugim so se lotili novega tlakovanja, ki so ga zaključili v 16. stoletju. Pri tem so uporabili tudi dele starejše kamnite cerkvene opreme iz časa od 6. do 12. stoletja.

Med odlomki, ki so jih našli med obnovitvenimi deli v petdesetih letih 20. stoletja, je del reliefa iz prve polovice 6. stoletja; ta relief lahko dopolnimo še z enim odlomkom, predelanim v 15. stoletju, in nekaj sočasnimi fragmenti, katerih izvor sicer ni jasen, vendar gre verjetno za dele iste kamnite opreme.

Leta 1959 so v cerkvi v bližnjem Monasteru porušili prečni oporni zid (it. muro di spina), zgrajen v osemdesetih letih 18. stoletja, ko je samostanski kompleks prešel v zasebno last in so ga preoblikovali v kmetijo. Takrat je bilo v novo stavbo vključenih več kot osemdeset fragmentov (kapiteli, stebrički ikonostasa in pluteji), ki predstavljajo dele kamnite cerkvene opreme druge faze, časovno opredeljene na začetek 6. stoletja. Poskusi grafičnih rekonstrukcij spomenikov kažejo na močne povezave z bizantinskim kamnoseštvom in predvsem z bizantinsko kiparsko umetnostjo v krajih na severnem Jadranu.

Analiza kamnite opreme dokazuje živahnost Akvileje v gotskem in bizantinskem obdobju ter njene tesne povezave z Gradežem na eni strani in s Concordio na drugi.

Ključne besede: gotsko in bizantinsko obdobje, Akvileja (Oglej), Monastero, bazilika, kamnita oprema cerkva

Celotno besedilo (pdf)

Arheološki vestnik |  Uredništvo |  Informacije, naročila, cenik |  Iskalnik |  Številke na spletu |  Navodila piscem |  Avtorska izjava |  Recenzijski obrazec
Na začetek | Na vrh