AV 68, 2017: Marjeta ŠAŠEL KOS

ARHEOLOŠKI VESTNIK

ARHEOLOŠKI VESTNIK 68, 2017

Marjeta ŠAŠEL KOS

Predrimsko prebivalstvo Emone v luči rimskih napisov

Izvleček

O prebivalcih, ki so živeli v Emoni pred prihodom Rimljanov, in o njihovih potomcih se ne ve veliko. Na Ižanskem je bilo najdenih okoli sto nagrobnih spomenikov, ki nam nudijo dober pregled nad osebnimi imeni staroselcev, iz Emone pa jih poznamo le malo, a vendar ne tako malo, kot so še nedavno domnevali. Dejansko pomeni število nagrobnikov z nerimskimi imeni 10,7 % vseh emonskih nagrobnih spomenikov z ugotovljivimi imeni; vsaj osem nagrobnikov s staroselskimi imeni je bilo nedvomno odkritih v Ljubljani. Emonski prostor in Ižansko sta bila v predrimskem obdobju vedno soodvisna in tesno povezana, te vezi so bile bolj ali manj nasilno prekinjene šele, ko so Rimljani v Emoni ustanovili rimsko kolonijo, kar je povzročilo, da je bila večina staroselcev odrinjena na rob družbe. Nekaterim se je uspelo prilagoditi novim razmeram in se vključiti v rimsko družbo, npr. Buio in njegova žena Lasciontia ter Enno in njegova žena Cetetiu. Njihov višji družbeni položaj (premožnejše peregrino prebivalstvo) jim je omogočil, da so si lahko kupili družinski nagrobnik. Nekatere staroselske družine so dobile rimsko državljanstvo in spremenile svoja osebna imena v družinska po rimskem vzoru, npr. Vibunnii. Ta imena in družbene vezi njihovih nosilcev zanimivo osvetljujejo življenje v Emoni, preden je postala rimsko mesto, pojasnjujejo pa tudi različne možnosti povezovanja, ki je bilo neizogibno, ko so bili nekdanji prebivalci emonskega prostora prisiljeni živeti skupaj s kolonisti.

Ključne besede: rimska doba, colonia Iulia Emona, Ižansko, osebna imena, peregrino prebivalstvo

Celotno besedilo (pdf)