Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
ARHEOLOŠKI VESTNIK 69, 2018
Dragan BOŽIČ
Halštatski ženski grob 20 iz gomile IV na Znančevih njivah v Novem mestu
Izvleček
Članek obravnava pomemben ženski grob 20 iz gomile IV na Znančevih njivah v Novem mestu, odkrit leta 1968. Poleg dveh enostavnih zlatih žičnatih uhanov je vseboval ogrlico iz jantarnih jagod, odlomke steklenih jagod, okrašeni votli spiralni zapestnici iz debele bronaste pločevine, narebreni bronasti nanožnici in tri nagubane kernose.
Presenetljivo je, da se večina pridatkov redko pojavlja v grobovih dolenjske skupine halštatske kulture. Za uhana poznamo le nekaj dobrih primerjav iz brona, redke so večje sploščeno kroglaste jantarne jagode, prav tako keramični kernosi. Tudi votle zapestnice iz debele bronaste pločevine niso prav pogoste. Druga posebnost groba je, da so v njem pridatki različno stari, pri čemer je med najstarejšimi in najmlajšimi precejšen časovni razkorak.
To je tudi glavni razlog za različne datacije groba IV/20. Čeprav je bila pokojnica pokopana z uhanoma in zapestnicama, ki izvirajo že iz stopnje Stična 2, ti ne določajo starosti groba, temveč gre za podedovani nakit. Pokop šele v certoški stopnji opredeljujejo jantarna ogrlica in nagubani kernosi.
V članku avtor opozarja tudi na nekatere grobne inventarje, ki vsebujejo predmete, značilne za dve zaporedni stopnji. Po njegovem mnenju sodijo ti grobovi v prehodno obdobje, ko nove oblike postopoma izpodrivajo stare. Obenem opozarja tudi na nagubano posodje, ki je značilnost certoške
Ključne besede: Slovenija, Novo mesto – Znančeve njive, starejša železna doba, gomile, obročasti nakit, kernosi, nagubana keramika, podedovani nakit, prehodna obdobja
Arheološki vestnik |
Uredništvo |
Informacije, naročila, cenik |
Iskalnik |
Številke na spletu |
Navodila piscem |
Avtorska izjava |
Recenzijski obrazec
Na začetek | Na vrh